Work Text:
"Dorian, ljubi moj Dorian, ne zapusti me, prosim, na kolenih te rotim, ne hodi, ne pusti me tako, ljubljeni moj," je na kolenih mrzlično klical Basil in obupano vil sklenjene roke pred seboj.
Fant nasproti njega ga je le hladno pogledal ter melodramatično in z izumetničenim glasom zavrnil vse njegove prošnje. Skoraj nemogoče je bilo gledati ta skorajda groteskni prizor. Nikoli si ne bi mislil, da je tako nenaravno lep mladenič sposoben tako nečloveške krutosti.
"Nikoli več te ne želim videti. Vsak trenutek ob tebi je neizbežno zapravljen," je zasikal Dorian.
Oba moška sta se nato za trenutek spogledala in Basil se je na vse kriplje trudil, da ne bi izpustil nikakršnega zvoka, čeprav so mu ustnice trepetale in so njihovi kotički silili nekam navzgor.
Na žalost Dorianu to ni uspelo, saj se je začel histerično režati. Kakor vemo, je smeh nalezljiva bolezen in to je veljalo tudi za Basila. Tudi on se je smejal na vsa usta.
Nenadoma Dorian ni mogel več zdržati in je Basila iz klečečega položaja podrl na tla.
Objeta sta se valjala po dragi perzijski preprogi ter se napol smejala napol poljubljala.
"Dorian, ti pa res nisi za v teater," je Basilu med ljubimčevim napadom poljubljanja uspelo izustiti.
"Nič za to. Edini, ki me ima pravico videti na odru, si ti, Basil," je plavolasec razigrano odgovoril slikarju. Njegovi beli zobje so ves čas pobliskovali v toplem zgodnje-jesenskem popoldnevu.
Ko je ljubimca minila ta prisrčna vojna, sta za nekaj časa le obležala na tleh, a Basilu je bilo neudobno, zato sta se premaknila na zofo, ki je bila veliko mehkejša. Dorian se je namestil na Basilu in slednji je nežno zakopal svoje umetniške prste v fantove zlate kodre.
Tako sta nekaj časa dremala, toda neprijeten občutek prepotenosti je prebudil oba po približno tri četrt ure, ko se je londonsko nebo že mračilo.
Basil ni imel srca, da bi Doriana silil, naj vstane, zato ga je kar lastnoročno dvignil z zofe in fanta odnesel po stopnicah v spalnico. Ko ga je končno spravil iz vseh zagonetnih plasti, za katere je Lord Henry pravil, da so dandanes v modi in ga preoblekel v udobnejšo spalno srajco ter tako storil še s sabo, je urno smuknil pod tople odeje, kjer je že trdno spal njegov ljubimec.
Basil si je snel okrogle naočnike in Doriana privil k sebi, ga še nekaj časa božal po mehkih laseh in že kmalu sledil plavolascu v deželo sanj.