Work Text:
Basil je nejevoljno čakal Doriana, da se vrne, kamorkoli je že odšel s Harryem, ki se je zaslužil hudo grajo.
Slikar ni rad opazoval, da se je Dorian udeleževal dogodkov s tem samo-razglašenim hedonistom.
Srčno je upal, da Harry ni zvlekel plavolasca v kakšen ostuden bordel ali pa opijski brlog, kjer je zrak tako težak, da se komaj diha.
Basila je nenadoma s svojimi nepopustljivimi kremplji zgrabila panika. Obupano se je je hotel otresti s knjigo in brandyjem, a nikakor ni mogel odmisliti vseh groznih stvari, ki bi se v petih urah lahko zgodile Dorianu.
Skorajda je padel s stola, ko je nekdo pozvonil na vrata. Hitro je stekel do vhoda in se medtem dvakrat opotekel.
Ob pogledu na Doriana so ga kolena izdala in sesedel se je na tla.
Dorian ga je opazoval z osuplim izrazom ter Basila poskušal zaustaviti pred padcem, toda teža slikarjevih skrbi je bila pretežka in tudi plavolasec je nehote padel.
Slednji je nežno podržal ljubimčeva lica v svojih belih rokah ter vprašljivo nagnil glavo.
"Kaj je narobe, ljubi? Si bolan?"
Basil je zmajal z glavo in od sile so se mu v kotičkih očes nabrale svetlikave solze.
"Le skrbelo me je zate, dragi Dorian. Nikoli ne vem, kam te Harry povablja in vedno se vrneš nekam... manj urejen, kakor si me zapustil. Ne morem si pomagati, da me ne bi bilo strah. Zadnje čase se zavedam, da vedno manj zaupam Harryu. Vedno več hodiš ven, pa naj bo to kosilo s Harryem, obisk opere ali pa ogled razstave. Rad bi le vedel, kaj ti ta nepopravljivi cinik vtepa v glavo, prepričan sem, da nič dobrega!"
Basil je zagreto zavzdihnil.
"Želim si le, da bi mi kdaj povedal, kam se odpravljaš in od koder prihajaš. Neizmerno me skrbi zate in srčno upam, da svojega prostega časa ne preživljaš v bordelih ali pa, huje, v opijskih brlogih," se je slikar namrščil in sklonil glavo.
Dorian ga je osuplo opazoval ter umaknil glavo izven Basilovega vidnega polja in se krivo zazrl v perzijsko preprogo, na kateri sta ležala.
Slikar je le razočarano sklonil obraz. Nekje, v dnu duše je vedel, da Doriana ne bo mogel odvrniti od starih navad, predvsem pa ne od skušnjav, ki mu jih je na srebrnem pladnju ponujal Lord Henry.
Počutil se je, kot da mu je bil košček srca iztrgan iz prsi, zmečkan in odvržen na ogabna londonska tla.
Basil si je želel, da bi lahko zajokal pred Dorianom, mu pokazal, da ga ljubi tako močno, da ne bi zanj naslikal le enega portreta, temveč sto, celo tisoč. Nikoli se ga ne bi naveličal, toda zdaj je bilo prepozno. Njegov ljubimec se je razuzdano razdajal vsakemu, ki mu je prišel na pot.
Kakor, da bi se opekel, je Basil nenadoma odskočil stran od Dorianovih belih dlani in opotekajoče se vstal.
"Pojdi. Prepričan sem, da bi bil zdaj lahko nekje, kjer lahko brez krivde uživaš v svoji neomadeževani mladosti," je slikar čemerno zamomljal, plavolasec pa je še vedno presenečeno, morda celo nekam prizadeto strmel vanj.
"Basil, o čem govoriš? Le kaj te je pičilo, si spil preveč brandyja, ko me ni bilo? Ti zares dajem tak vtis, da hodim v bordele, kadar nisem s tabo? Kako moreš! Nikoli si ne bi mislil, da me imaš za tako nezvestega. To je grozno grdo od tebe, prav zares. Le zato, ker me Harry skoraj vsak dan povablja na kosilo ali pa v opero, še ne pomeni, da zahajam v tako nagnusne kotičke Londona. Tudi prav, pa grem!"
Dorian je hlastajoče zaključil svoj govor, se odločno obrnil na petah ter odkorakal ven iz hiše.
Basil se ni mogel pripraviti do tega, da bi opazoval, kako je plavolasec najel izvošček in se odpeljal stran, stran od njega.
Obupano se je vrgel na stol ter se zgrabil za glavo in zateglo zavzdihnil. Čeprav mu je bilo neznansko žal, da je ljubimca okrivil takih opolzkih dejanj, si ni mogel pomagati, ne da ga ne bi misel tiho kljuvala nekje v globinah srca.
Odločil se je, da bo vseeno zbral vse svoje upanje in čakal, če bi se Dorian slučajno vrnil.
Čakal je in čakal.
Minute so se zavlekle v ure, Basil pa je še vedno nepremično sedel in vedno znova razmišljal, ali je bilo res prav, kar je storil.
V nekem trenutku, ko je bilo v hiši vse temno, saj so vsi služabniki že odšli, je slikar zaspal z glavo ugnezdeno med rokami.
Zavedel se je šele nekaj uric pred zoro in razočarano ugotovil, da Doriana še vedno ni bilo na spregled.
Nenadoma je nekdo panično potrkal na vrata.
Basil je zmedeno stekel do vrat in jih odškrnil ter pokukal skozi režo.
Na pragu je stal Dorian nadvse neurejeno razmršen s skrivnostnimi madeži na svoji dragi suknji.
Slednji se je izčrpano zastrmel v slikarja in osramočeno zardel.
Basil ga je molče povabil naprej, Dorian se je utrujeno sesedel na stol, kjer je slikar prej sedel.
"Nisem mogel," je plavolasec čez čas končno spregovoril.
Slikar je dvignil pogled in ga vprašujoče opazoval.
"Zbežal sem," je nadaljeval Dorian, "ko me je Harry včeraj zvečer peljal v gledališče, je nato hotel z mano še v... nekakšno gostilno," je fant komaj izustil. "Tam je bilo vse tako silno... izumetničeno, da si nisem mogel pomagati, ne da bi čutil nenavadno gnusobo. Harry mi je ponudil pijačo, toda vse je tako zaudarjalo, pijanci so se drli, jaz pa sem hotel le ven. Zadnja stvar, ki sem jo videl, je bil Harryjev razočaran obraz, preden sem stekel ven in pristal, no, tule. Vso pravico si imel, da si me včeraj tako obtožil, dragi Basil, a zdaj vem, da si nikoli več ne želim tja. Bi mi... lahko odpustil?" je plavolasec opravičljivo prosil svojega ljubimca.
Basil ni vedel, kaj naj reče. Srce mu je bilo nepopisno hitro in pogled na Dorianov kesajoč se obraz ga je navdal z grozo in bridkostjo obenem pa z radostjo, da se je odločil vrniti k njemu.
Brez besed je objel fanta, ga močno prižel k sebi, da je najbrž jasno slišal, kako mu razbija srce.
Dorian je po nekaj oklevajočih trenutkih ovil svoje roke okoli slikarjevega pasu.
"Želiš, da ti kaj prinesem?" je naposled Basil nežno vprašal plavolasca, le-ta pa je naglo zmajal z glavo in še močneje stisnil ljubimca okoli pasu.
Basil je torej ostal priklenjen za nekaj minut, dokler ga Dorian ni izpustil. Slikar je že napol spal, a fantovo premikanje ga je prebudilo. Plavolasec je prepletel svoje dlani z njegovimi in ga povedel do perzijske zofe, kamor sta se oba utrujeno zleknila in kmalu tudi zaspala.