Chapter Text
» Prešeren vstani iz postelje, zamudil boš v šolo!!«
Iz dremeža me je prebudil rezek glas moje mame. V njenem navado sladkem omega vonju sem zavohal jezo. Zavil sem z očmi in vstal iz moje postelje z NK Maribor prevlekami. So moj najljubši klub, saj je njihov vratar Marko Simeunovič omega. Potipal sem se za šupak, ki je bil kot ponavadi čisto suh. Žalostno sem zavzdihnil.
Moje ime je France Prešeren, star sem 18 let in ja moj sekundarni spol se še vedno ni izrazil. Po navadi se izrazi že pri 16 letu, ampak očitno ne pri meni. Zavzdihnil sem. Take misli mi ne bodo pomagale. Umil sem si obraz in počesal lase. Nato sem si oblekel Black Squad tracksuit. Odpravil sem se v kuhinjo, kjer je stala moja mati.
»končno si se blagovoljil dvigniti iz postelje… izvoli tukaj imaš zajtrk.«
Podala mi je prekmursko gibanico, mojo najljubšo. Mirno sem jedel, dokler nisem pogledal na uro. Ojoj!! Samo še 5 minut imam do avtobusa. Skočil sem pokonci, pograbil torbo in stekel skozi vrata. Moj avtobus, 22 Fužine P+R je že skoraj odpeljal. Hvala bogu, da sem ga ujel, saj bi drugače spet moral vzeti bicikeLJ. Hitro sem skočil gor in prislonil urbano. Iz sedeža mi je že smehljaje mahala alpha Julija Primič. Prisedel sem in se takoj naslonil na njeno ramo. Vdihnil sem njen prijeten vonj revolverja in ledenikov, popolnoma miren.
»Dobro jutro Francek, kako si??« me je vprašala prijazno.
Preden bi lahko odgovoril, se je iz zadnjega dela avtobusa zaslišal globok glas.
»Kaj je Prešeren, a ji boš napisal še en sonetni venec? Saj veš da te ne mara.«
Spreletel me je srh in počasi sem se obrnil nazaj. Tam, nekaj sedežev za nama je sedel Jernej Kopitar, moj največji vstrahovalec. Ob njegovem vonju metelčice mi je postalo slabo. Njegovi minijoni so se šali začeli krohotati. S Kopitarjem sva v otroštvu bila prijatelja, potem pa se je moral odseliti in nazaj je prišel čisto drugačen. Dejstvo, da se moj sekundarni spol še vedno ni prikazal se mu zdi zelo smešno. Naj vam povem da zaradi tega tudi v šoli nisem priljubljen, raje se držim zase. le kdo bi se želel družiti s čudakom kot sem jaz?
Julija se je obrnila nazaj in jih grdo pogledala »Hej, tako se pa ne govo-»
»Tiho lajdra, pojdi raje v kuhinjo.« jo je ošabno prekinil Kopitar.
Julija mu je želela še nekaj zabrusiti, a sem jo ustavil.
» Uredu je Julija, takih opazk sem že navajen.«
Julija je zavzdihnila, a se je vseeno obrnila k meni. Vidno je bilo, da je želela nekaj pripomniti, ampak je raje spremenila temo. To mi je bilo pri njej vedno nabolj všeč. Nikoli ne sili vame.
» Slišala sem da dobimo novega učenca, baje je sin čistega alpha para in pršel je iskati partnerja. Kdo ve, mogoče pa boš to ravno ti?« Pomežiknila mi je.
Boksnil sem jo v ramo. »Zakaj naj bi me to sploh zanimalo? Ne maram ošabnih in egoističnih alpha samcev. Polek tega, koga bi sploh zanimal puhko brez sekundarnega spolna.« V oči so mi stopile solze.
Preden bi se lahko še bolj osramotil je avtobus vstavil pred šolo, Gimnazijo Vič. Hitro sem stekel z avtobusa v šolski wc. Mastno sem se zjokal in zamudil na prvo uro. Na novega učenca sem čisto pozabil. Cel dan se je vlekel in komaj sem čakal, da se vrnem domov. Iz dolgčasa sem na takojšnjigram zgodbo objavil 'Dc. Piši za oceno + mnenje'. Končno je zvonilo in veselo sem se odpravil v garderobo. Ravno sem segal po plašču, ko me je nekdo obrnil in porinil ob sosednjo omarico. Moje oči so se srečale z očmi Jerneja Kopitarja.
» Vidim da si še vedno brez sekundarnega spola Prešerko. Kako se mora počutiti tvoja mama? Živeti mora z dejstvom da je njen sin napaka. Čas je da te nekdo nauči kako spoštovati večvredne ljudi.«
Še močneje me je porinil ob omarice in dvignil pest. Njegov vonj me je začel dušiti. Zaprl sem oči in čakal na udarec.
» Roke dol z njega, mrcina!«
V tistem trenutku se zasliši krik in roke izginejo z mojega telesa. Začnem hlastati za zrakom. Prva stvar, ki jo vidim ko pridem k sebi je krvav, nepremičen Kopitar na tleh. Obrnem se k svojemu rešitelju.
»Najlepša hva-«
Najne oči se srečajo. Oblije me vonj scalnice in starega žganja. Opojno diši. Takoj mi postane vroče..kaj se dogaja? Pred očmi se mi začne megliti in zvrti se mi. Preden se onesvestim slišim eno samo besedo.
»Partner.«